Ljubezen mu poljublja srce

hitimo, da bi jo našli, tisto čisto, nepojmljivo, ki bi nas iz sna prebudila, vendar ta je že tu,
povsod nas obdaja, v drevesih, v cvetlicah, v mimoidočih, v prijateljih, v otrocih, tudi v meni in v tebi se iskri, čarobna ljubezen,
a ne vidimo je, ne slišimo je,
saj smo zožili svet,
postavili smo pravila, kaj se sme in kaj ne,
in predstavo imamo o vsem, tudi o njej,
vemo točno, kakšne barve mora biti in kako naj zveni,
podlegli smo zahtevam, da moramo nadzirati vse
in pozabili smo biti otrok, ki občuduje in ima rad, kar ga obkroža, pusti ljubezni, da ga boža, ga navdihuje, pusti ji, da mu barva čaroben svet, ne ukazuje ji,
od nje ne zahteva, katere note naj igra in s katerimi barvami naj mu slika svet, ki se okrog njega vrti,
zato mu ljubezen polna mehkobe in čarobnosti, poljublja mehko srce