Nemalokrat slišimo, da moramo nadzirati svoj um.
Ali je to sploh mogoče?
Kdo je sploh ta, ki naj bi nadziral naš um. 🙂
Ali je to srce, ali so to naše roke, naše noge, naš trup, duša, … ?
Ali ni to prevara, da ne bi odkrili resničnega problema?
Naš um zahteva nadzor nad samim sabo. 🙂 Ali ni to neverjetno?
Zakaj si sploh želi to?
Morda je slišal kje, da je samo v napoto in da morda ne moremo doseči svobode, če se ne umakne ali če ne utiša.
Ali ni to smešno?
Kako naj bi potem sploh dojemali svet, če bi ga omejili ali zaprli?
In še enkrat, kdo je ta, ki naj bi ga nadziral?
Um je del naše integritete in bolj kot ga omejujemo, bolj omejujemo sebe. Bolj sebi ne dovolimo svobode.
Problem ni v umu. Ampak, kaj je tisto, kar se prebuja v njem.
To pa je močno povezano z našo podzavestjo in kaj vse se skriva v njej.
Kakšne so to potrebe, ki smo jih nekoč morda zatrli, kakšne so želje, ki niso bile uslišane, kakšni so strahovi, ki so bili v nas posejani, … ?
To so resnična vprašanja. In na temu lahko delamo.
In ko prečistimo svojo podzavest, bo tudi um bolj prijazen do “nas”.
Ne bo več tako samodestruktiven.