Letos smo na Kanarskih otokih energijsko zdravili nek kraj. Energija je bila ujeta v njem več stoletij. Videl sem, da prebivalce straši neka pošast. To bitje je bilo veliko večje od ljudi, bil je velikan, z glavo, z dvema rokama in dvema nogama. Bil je veliko večji od ljudi. Vendar prebivalci so ga videli kot pošast, saj je kot za šalo pometal z vojščaki, ki so ga želeli ubiti.
Zgodilo se je, da sem za kratek čas zaznaval, kot je zaznaval velikan. Gledal sem skozi njegove oči. Tudi mislil in čutil sem kot on. Nobene slabe vesti nisem imel, ko sem z lahkoto pometal z vojščaki. Občutek je bil, kot, da bi pred sabo klatil ščurke, ki so me nadležno napadali. Ali kot bi odganjal nadležne muhe. Zaznava je bila popolnoma drugačna, kot jo imamo ljudje, zlasti pa, kot je bila zaznava teh prebivalcev.
Fascinantno je bilo spoznanje, da vsako bitje, npr. prtič, pes, mačka, medved, konj, …, zaznava in vidi svet popolnoma drugače. Vsako bitje ga vidi iz svoje perspektive in na podlagi tega tudi deluje. In ni bilo videti, da bi bila katera zaznava boljša od druge, v smislu, da je ena prava in druga napačna, ampak enostavno drugačna.