Moje prepričanje udari v tvojega. Jaz verjamem, da Bog obstaja. Ti tega ne verjameš. Jaz naredim vse, da bi ti dokazal, da obstaja. Ti narediš vse, da bi mi dokazal nasprotno. Kdo ima prav?
Nekdo, ki verjame v Boga, bo rekel, da imam prav jaz. Tisti, ki ne verjame v Boga, bo rekel, da imaš prav ti. Ker je tvoje prepričanje drugačno od mojega, te vidim kot “bebca”, češ kako si tako butast, da ne vidiš tega, kar vidim jaz. Enako velja zate. Ti prav tako vidiš mene kot “bebca”, ker ne vidim, kakor vidiš ti.
Opazimo lahko, da zaradi enega enostavnega prepričanja, pride do delitve, kjer te jaz vržem v drugi koš in te ne vidim več sebi enakega, kot sem te morda videl pred tem. Enako velja zate, tudi ti mene vržeš v drug koš. Nastaneta dva pola in boj enega proti drugemu.
Ali Bog obstaja, ali ne, je le eno preprosto prepričanje. Prepričanj je brez konca. In vsakič, ko se poistovetimo z določenim prepričanjem, ustvarimo novo delitev.
V kotlu neštetotih prepričanj, ne more biti miru. Tu so le delitve mene proti tebi. Tukaj ni prostora za ljubezen. Kajti to je podlaga, kjer se rojevajo vojne in boji enega prepričanja proti drugemu.
Če je delitev, potem ni ljubezni. Ljubezen ne pozna delitve. Ko vzamemo katero koli prepričanje za svoje, nam ljubezen spolzi in je ne vidimo več, zakaj kmalu smo ujeti v boju. S prepričanjem smo sebe ločili od drugega, ki ne goji enakega prepričanja. Energijo vlagamo v to prepričanje, ki smo si ga prilastili.
Da ne bo pomote, ljubezen ni mišljena kot zaljubljenost. To sta dva popolnoma različna pojma. Zaljubljenost je pogojena in temelji na poželenju in mislih, ki ustvarjajo in krepijo poželenje. Zaljubljenost tako kot pride tudi gre. Ljubezen ne pozna pogojenosti in nima ne začetka ne konca. Ljubezen je tesno povezana z Enostjo.
Če se vrnemo nazaj, prepričanja, ki jih branimo in jih zagovarjamo, nam požrejo veliko energije in povzročajo delitev v nas in zunaj nas. Pomagajo nas ohranjati v strahu in v peklu, kjer smo neprestano v boju proti drugemu in kjer ne vidimo in ne zaznavamo ljubezni. Ljubezni, ki je najbolj pristno in osnovno stanje obstoja in na kateri je zgrajeno stvarstvo.