Upiramo se, ko nečesa ne želimo. Navadno gre za spremembo iz stanja v katerem smo, v novo stanje. Lahko je to menjava službe, menjava pisarne. Lahko je zamera do nekoga. Lahko je samo dotik druge osebe, ali sprejetje druge osebe, pri kateri nas nekaj zelo moti.
Ko ta upor postane moteč, bi radi šli čez. Trudimo se, da bi sprejeli novo stanje. Ampak s časom vidimo, da je še vedno vse po starem.
Razlog je v podzavesti.
Tega pa ne moremo spremeniti na silo. Upor v nas ne izgine s tem, ko se prisilimo, da sprejmemo nekoga ali neko dejanje, ki nam ni všeč ali, ki nas je celo prizadelo. S tem ustvarimo samo nov upor. Upor proti temu, kar je.
Če je razlog v lenobi ali neki navadi, potem še gre, potem nam nek potisk tukaj koristi. Če pa je prisoten “strah” ali nek globlji razlog, potem tega ne moremo rešiti s silo ali da bi se kako drugače preslepili.
Šele, ko uvidimo, zakaj se s vso bitjo upiramo, šele tedaj mehanizem, ki deluje v nas, popusti in končno spustimo.