Energijski naboj je v nekem trenutku bil premočan. Nismo ga bili sposobni predelati. Dogodek smo zatemnili (ga potlačili, zbežali, …), in s tem smo zatemnili del svoje svetle biti.
Ta temen del, ki smo ga zatemnili, nas nato kliče, da bi ga znova osvetlili. Želi biti spet sprejet. Želi biti spet priznan. Želi biti del celote. In vse kaže, da poskuša tudi preko misli. Da bi ga slišali. Da bi ga spet odkrili.
Zatemnjen del nas je zvezal s trenutkom, v katerem je nastal. V nas “ustvarja” misli, da bi se vrnili v tisti “zdaj”. Da energijo, ki je takrat nismo zmogli spustiti skozi telo, oziroma jo samo spustiti in smo jo zaustavili, spustimo zdaj.